S podpisom »Topolšek – Tinče« so leta 1991 najbrž v svoj prvi promocijski letak zapisali: »Vljudno vabljeni vsi, ki se boste odločili, da preživite svoj prosti čas ali počitnice na skromni, a lepi kmetiji pod obronki Pohorja.«
Dvajset let je, kot bi mignil, minilo od tedaj, ko so ugriznili v turistični kruh. Kmetija oziroma vse, kar so že na začetku ponudili gostom, je bilo manj skromno, kot so (še vedno) skromni gostitelji: vabile so štiri lepo opremljene sobe, vabila je prijetna okolica, vabila je z dobrotami obložena miza, predvsem pa so vabili oni: Vilma in Tone z Urško ter Alešem pa oma Slavka, dedi Ivan in stric Stana. Ob prvih gostih so delali turistične korake, prisluhnili predlogom, našli čas za pot po izkušnje v tujino … Ime turistične kmetije Urška je posta(ja)l sinonim za dobro, kaj dobro, najboljšo, in z različnimi ter najvišjimi priznanji nagrajeno slovensko turistično kmetijo.
»Od dneva, ko smo začeli, se nismo uspavali. Še danes gradimo, delamo in vlagamo ter si ves čas izmišljamo nove programe,«
je ob desetletnici odprtja kmetije dejala Vilma, a bi to isto lahko ponovila pred petimi leti ali danes. Ne ustavijo se v svoji prijaznosti in ustrežljivosti, ne ustavijo se v kakovosti ponudbe – nove sobe, center za razvajanje s savnama in masažnim bazenom, apartma za invalide … – in Vilma se ne ustavi v raznolikosti dobrot v loncih. Kdor jo je videl v kuhinji, ve, s kakšno ljubeznijo prihajajo na krožnike dobrote, ki bi sicer že davno utonile v pozabo.
